Transilvanija

Károly Filtsch: Uvertura v D-duru
Ludwig van Beethoven: Koncert za violino, violončelo, klavir in orkester v C-duru, op. 56
***
Béla Bartók: Transilvanski plesi, Sz. 96
Dan Variu: MikroDivertisment za godalni orkester
Zoltán Kodály: Plesi iz Marosszéka
György Ligeti: Romunski koncert

Medtem ko nekateri ob omembi Transilvanije najprej pomislijo na grofa Vlada Tepeša, bolj znanega pod imenom Drakula, mi ta predel Romunije povezujemo z odličnimi glasbeniki. Središče Transilvanije je Cluj, mesto z razgibanim kulturnim in glasbenim življenjem, v katerem domuje eden vodilnih romunskih orkestrov. Transilvanski državni filharmonični orkester kot glavni dirigent vodi karizmatični Gabriel Bebeşelea, ki nas je lani navdušil s simfoniki SNG Maribor. Tokrat nas bo z domačim orkestrom popeljal na živopisni glasbeni sprehod po tej romunski pokrajini. 

V Cluju se je leta 1830 rodil čudežni deček Károly Filtsch, pianist in skladatelj nemško-madžarskega porekla. V domovini je Filtsch s svojim igranjem na klavir navduševal že pri rosnih petih letih, nato se je pričela njegova mednarodna pot. Nastopal je na Dunaju, v Budimpešti, Londonu in Parizu ter povsod požel veliko občudovanja. Poučeval ga je Franz Liszt, ki ga je kmalu začel skrbeti učenčev konkurenčni potencial, in verjetno tudi Frédéric Chopin, ki naj bi ga štel za svojega najbolj nadarjenega učenca. Te bleščeče obete je tragično presekala usoda, Filtsch je namreč umrl, star komaj petnajst let. Kljub temu nam je zapustil nekaj izjemnih skladb, med katerimi izstopa Uvertura v D-duru, dorečeno mojstrsko delo, nastalo izpod peresa komaj enajstletnega skladatelja. 

20. stoletje je bilo priča razcvetu raziskovanja transilvanske ljudske glasbe. Eden njenih najbolj pronicljivih raziskovalcev je bil Béla Bartók, ki so ga transilvanski plesi tako očarali, da jim je posvetil izvirno skladbo, ki to ljudsko glasbo spoštljivo in zvesto prenaša v orkestrski medij. Ta glasba je pritegnila še drugega velikana madžarske glasbe, Zoltána Kodályja, ki je v orkestrsko  skladbo pozorno prenesel plese iz regije Marosszék. Tudi velikan sodobne glasbe György Ligeti je bil tesno povezan s Transilvanijo, saj je kot sin madžarskih staršev odraščal v Cluju. Raziskoval je romunsko ljudsko glasbo in se je kot skladatelj v  tradiciji Bartóka in Kodályja želel približati njenemu pristnemu zvoku, kot je razvidno iz njegovega zgodnjega dela, Romunskega koncerta. 

Za utrinek iz sodobne ustvarjalnosti bo poskrbelo delo skladatelja mlajše generacije, Dana Variuja iz Cluja, ki ubira postmodernistične poti in stremi k estetsko izvirni mešanici različnih glasbenih slogov. Eno takšnih del je MikroDivertisment, ki ga lahko razumemo kot posvetitev Bartókovemu delu.

Zaključni koncert Festivala Maribor 2022 bo izzvenel v barvitem zvočnem bogastvu, pri čemer bo poskrbljeno tudi za virtuozni  blišč: transilvanski glasbeniki bodo z ognjevitim in organsko uigranim solističnim triom Simona Trpčeskega, Aleksandra Krapovskega in Aleksandra Somova počastili vselej navdihujoče delo Ludwiga van Beethovna.