Gadjiev

Kyle Gann: Spev za varstvo Zemlje
Frédéric Chopin:
Preludij v cis-molu, op. 45
Barkarola v Fis-duru, op. 60
Poloneza-fantazija v As-duru, op. 61 
***
Robert Schumann: Fantazija v C-duru, op. 17

Alexander Gadjiev pooseblja stičišče kultur: ima ruske in slovenske korenine, rodil pa se je na slovensko-italijanski meji v hiši pianistov, kjer vlada svetovljansko vzdušje. Zato ne preseneča, da se v spremljavi brezčasne glasbe velikih klavirskih mojstrov, ki so njegova zanesljiva družba od otroštva dalje, počuti doma tako rekoč povsod, kjer njihova glasba lahko zazveni in naleti na občutljiva ušesa.

Prav to premore Festival Maribor in njegovo občinstvo. Gadjiev nam bo ponudil dovolj priložnosti, da se poglobimo v interpretacije Chopinovih del, s katerimi je prepričal eno najzahtevnejših žirij na svetu. A presenetilo bi nas, če nam ob tem ne bi pripravil tudi nekaj vsebinskih zasukov.

Na svojem solističnem recitalu bo predstavil izbor iz Chopinovega zrelega opusa. Ta je pognal iz značilnih romantičnih  vzpodbud, nagnjenosti k virtuoznosti in poudarka na izstopajoči subjektivnosti. Klasični formalni okviri so zabrisani in soočeni z občutki fragmentarnosti, nedokončanosti in neskončnosti, melodika je razpeta in močno okrašena, tako kot v sočasni operi. Te impulze je Chopin dodatno obogatil z zmeraj bolj jasno osebnostno obarvano harmonijo, ki prinaša številna presenečenja in opojnost.

Podobno kot Chopina je kot značilnega romantika mogoče razumeti tudi Roberta Schumanna, četudi je njegova glasba močneje prepojena z vsebinskimi podtoni. Skladateljeva osrednja življenjska izkušnja je bila povezana z ljubeznijo do izredno nadarjene pianistke Clare Wieck, katere oče je nasprotoval hčerini poroki z mladim in še neuveljavljenim skladateljem. V enem daljših obdobij boleče ločitve je Schumann zasnoval Fantazijo v C-duru, op. 17.

Na začetku koncerta pa se bo Gadjiev dotaknil aktualne glasbe. Ameriški skladatelj Kyle Gann je znan tako kot avtor  ikrotonalne glasbe kot tudi konvencionalne tonalne glasbe. Leta 2010, ob katastrofalnem razlitju nafte v Mehiškem zalivu, je skladatelj dobil navdih za napev oziroma molitev za ohranitev našega planeta. Bil je prepričan, da bi morala biti takšna skladba »model ekologije, torej skrbno izbranega materiala, ki bi bil uporabljen čim bolj ekonomično«. Uporabil je ritmični slog, ki ga je razvil iz  ljubezni do glasbe ameriških staroselcev, v upanju, da bo moč glasbe v poslušalcu prebudila katarzična čustva. In tako morda vsaj malce izboljšala svet.